K 5. TOČKI DNEVNEGA REDA:

• Obravnava poslovnega in finančnega poročila javnih zavodov, katerih ustanoviteljica je Občina Hrastnik za leto 2022
• Knjižnica Antona Sovreta Hrastnik
• Zdravstveni dom Hrastnik
• Glasbena šola Hrastnik
• Vrtec Hrastnik
• Osnovna šola narodnega heroja Rajka Hrastnik
• Javni zavod za kulturo, šport, mladino in turizem Hrastnik – KRC Hrastnik

K besedi je bila najprej vabljena predsednica Odbora za družbene dejavnosti, Valentina Moljk. V imenu odbora je podala je mnenje, da so zavodi opravljali svojo dejavnost v skladu z veljavno zakonodajo ter načrtovanimi programi.

Uvodno obrazložitev so podali ravnatelji oz. direktorji javnih zavodov.

Žiga Kovač je Matejo Smodiš, direktorico Knjižnice Antona Sovreta Hrastnik, povprašal po spolni in starostni strukturi novih aktivnih članov. Zanimali so ga tudi ukrepi, s katerimi jim je uspelo povečati članstvo. Primož Frajle je podal pobudo, da bi se postavka za nabavo knjižničnega gradiva ob rebalansu povišala. Mateja Smodiš je najprej podprla pobudo Primoža Frajleta. Nekaj let nazaj je bilo na ministrstvu dosti več sredstev, ta pa so se do sedaj znižala za polovico. Na Občini ostaja približno enaka. Članstvo se je povečalo zaradi novega projekta Hrastkova potujoča knjižnica, katero je finančno podprla tudi Občina Hrastnik. Za dejansko statistiko pa je ponudila pisni odgovor. Nuša Blagotinšek je podala pobudo občank, zaposlenih v Zdravstvenem domu Hrastnik ter društev v povezavi s pregledom mineralne gostote. V omenjenem zdravstvenem domu aparat je na voljo kot tudi znanje na tem področju. Zanimalo jo je, če še je oseba na voljo, ki to izvaja, kakšne so posledice neizvajanja ter zakaj je občanom na ta pregled potrebno v druge občine. Žiga Kovač je komentiral nerealiziranje delovnega programa. Zanimalo ga je, kakšni so bili predlagani ukrepi s strani ustanovitelja in s strani sveta zavoda za boljše doseganje planiranih programov, ali se vodi obračun in realizacija delovnega programa, tudi stroškovnih, po posameznih ambulantah ter v kateri ambulanti je dejansko izpad. Vprašal je tudi po vzrokih za nedoseganje plana pri zobozdravstveni dejavnosti za mladino. Povečali pa so se tudi nenujni prevozi, zato je želel podatke o tem, za katere gre ter kam, kot tudi kaj je razlog za povečanje. Opaziti je tudi razliko pri tabeli kadra, kjer ni manka, in finančni realizaciji, kjer pa manko je. Iz tega sklepa, da za nedoseganje realizacije ni razlog v kadru. Dodal je, da je mogoče vzrok tudi v dejstvu, da ambulante niso polne in je več neopredeljenih pacientov. Zanimalo ga je tudi, zakaj so prihodki za 367 204.000 € nižji od načrtovanih. Pozanimal pa se je tudi glede statusa učnega zavoda, saj je v preteklosti zdravstveni dom imel podpisano pogodbo s Srednjo šolo Zagorje. Simona Jeraj je izpostavila problematiko odhajanja pacientov v druge občine ter obenem vprašala o dejavnostih, ki bi pripomogle k ponovnem pridobivanju teh pacientov. Matic Rotar je podal pobudo, da se ob planirani energetski obnovi doma poskrbi tudi za elektriko, ki je v preteklosti že predstavljala težavo. Odzval pa se je tudi na komentar Žige Kovača ter dodal, da glede na povprečje vsega v današnjem zdravstvu imamo naše relativno dobro urejeno. Muamer Mušić, direktor Zdravstvenega doma Hrastnik, je najprej naslovil vprašanje v povezavi z merjenjem mineralne gostote. Gre za težavo pri kadrih, saj je sestra, ki je to izvajala, morala nadomestiti sestro v daljšem bolniškem staležu. Tako bi zdravstveni dom v skladu z navodili ministrstva moral podpisati pogodbo z zaposlenim, ki bi merjenje opravljal v svojem prostem času. To pa lahko stori le, če se bo javnemu zavodu splačalo. Dogovori v to smer potekajo. Pri nerealizaciji je bila razlog tudi le 6 mesečna zaposlitev ginekologinje, naslednja pa je delala le preko pogodbe. Težave so tudi pri kadru, ki je v bolniškem staležu, te pa je potrebno nadomestiti z obstoječim kadrom. Zunanji kader je potrebno plačati po višjih cenah. Pri zobozdravstvu je prišlo do izpada zaradi odhoda ene izmed zobozdravnic, druga pa je šla na porodniški dopust. Junija sicer prične nadomestna zobozdravnica, se pa pojavlja težava tudi pri sestrah, ki so v bolniškem staležu. Po sistemizaciji sicer je dovolj zaposlenih, a zaradi zgoraj opisanega pride do manka pri samem izvajanju dela. Dodaja tudi, da se stroškovna mesta lahko vodijo posamezno, a se vedno gleda celoten program družinske medicine. Za primer da svojo ambulanto, ki je 115% in je njegov tim bil nagrajen. Denar pa morajo vračati, ker celoten zdravstveni dom ne dosega ciljev. Dotaknil se je tudi odhajanja pacientov v druge občine, pri čemer je dodal, da dejanskega razloga za to ne pozna. Poudaril pa je, da dotično v njegovi ambulanti odhajajo pacienti, ki so bili 15 let pri dr. Jutreša in sedaj odhajajo v njeno ambulanto v Trbovlje. Prijav glede nepravilnega odnosa do pacientov namreč ni veliko. Komentiral je tudi partnerstvo s Srednjo šolo Zagorje. Omenil je, da k njim večinoma pridejo dijaki na prakso, nekateri po končanem šolanju tudi na pripravništvo. Lobiranje lahko poteka le pri slednjih. Zaposlijo pa lahko le v primeru širjenja kakšnega programa ali odhoda zaposlenega v pokoj. Dodal pa je še razlago glede povečanega števila nenujnih prevozov, katero je povezal s staranjem prebivalcev v občini in potrebo po prevozu, ker npr. živijo sami. Omeni pa tudi skrb, kako bo s kritjem teh prevozov v prihodnosti, saj jih sedaj krije dodatno zdravstveno zavarovanje. Med njih se npr. šteje tudi prevoz na dializo. Župan je dodal, da je sodelovanje zdravstvenega doma z Občino vzorno in da se direktorju za to zahvaljuje. Muamer Mušić je nenazadnje zdravnik in kot takšen dobro vodi zdravstveni dom. Občina pa vendar teži k temu, da ga obdržijo kot zdravnika, saj so z njegovo strokovnostjo zadovoljni. Razpisano pa je mesto za novega direktorja, ki bi se med drugim v prihodnjem letu spoprijel z velikim projektom energetske sanacije. Težava je tudi pri pridobivanju zdravnika na področju ginekologije, saj so ti ponavadi že tik pred upokojitvijo ali so že upokojeni. S to težavo se med drugim srečujejo tudi v Trbovljah. Pobuda je bila, da se te ambulante vrnejo v zdravstvene domov, a se ponekod ta dejavnost še izvaja v bolnišnicah, kar se Občinam ne zdi najbolj optimalna rešitev. Pri opredeljevanju pacientov se pojavi težava v osebnih podatkih, saj zaradi teh zdravstveni domovi ne smejo obveščati neopredeljenih. Pokritost domov z zdravniki pa je težava po celotni državi, ne samo v Hrastniku. Muamer Mušić je še dodal, da se težava pojavi tudi v času, dokler zdravstveni dom še ima paciente, ki se vpisujejo. Zaradi tega dom nima pogojev za ambulanto za neopredeljene paciente. Žiga Kovač je povzel nekaj odgovorov. Med njimi je omenil, da so dobili informaciji o neobnovljeni pogodbi s Srednjo šolo Zagorje in dodal pobudo, da bi se le-ta obnovila. Komentiral je še, da Zdravstveni dom Hrastnik dobiva glavarino za pacienta, ki je neopredeljen, še dve leti. Od tu sklepa, da problem ni kratkočasna opredelitev, ampak dolgotrajna. Muamer Mušić doda, da bo preveril glede veljavnosti pogodbe s Srednjo šolo Zagorje. Se pa pacienti dr. Dragana Ristića vodijo nanj. Ambulanto nadomeščajo trikrat tedensko, kar je dovoljeni minimum. V preostalih dneh tudi drugi zdravniki obravnavajo njegove nujne paciente. Primož Frajle je pohvalil delovanje Glasbene šole Hrastnik. Pri prebiranju preteklih poročil je opazil negativni trend upadanja vpisa. Njegovo osebno mnenje je, da je to eden izmed indikatorjev dela oz. delovanja. Zato se je pri glasovanju želel vzdržati. Simona Jeraj se je dotaknila izjave v poročilu, ki navaja, da nedopustnih posledic v delovanju ni bilo, kar pa upad vpisa negira. Svoje nestrinjanje pa je izrazila tudi pri »učinkoviti oceni šole na drugih področjih, saj naj bi učinkovito vplivala na občinski, kulturni in regionalni razvoj predvsem z nastopi, …« Svetnica Jeraj je mnenja, da ni nekih konkretnih aktivnosti, ki bi pomagale obstoju vsaj ene izmed godb ali katerih koli ostalih kulturnih društev (moški in ženski pevski zbor). Apelira na omejene aktivnosti, obenem pa se je pridružila Primožu Frajletu, da bi se pri glasovanju vzdržala oz. poročila ne bi podprla. Vinko Žagar je delovanje glasbene šole pohvalil, predvsem tudi s stališča sodelovanja s Foto klubom Hrastnik. Obenem pa je poudaril, da razume težave, ki jih imajo s članstvom ostala društva, ker se otroci ne odločajo več za te instrumente. Povprašal je po napredku načrta za energetsko sanacijo Glasbene šole Hrastnik, saj je že kar nekaj časa največja problematika v slabi strehi zgradbe. Župan je razložil, da se v letošnjem letu pripravi dokumentacija za razpis za sofinanciranje energetskih stavb v javni lasti. Naslednji objekt na vrsti je Glasbena šola Hrastnik, sledi pa jih Delavski dom Hrastnik z galerijo. Polona Kovač, ravnateljica Glasbena šola Hrastnik, je najprej poudarila, da se zaveda pomembnosti obeh hrastniških godb, na glasbeni šoli pa so na voljo tudi zelo usposobljeni učitelji relevantnih instrumentov. Slednji imajo afiniteto, da spodbujajo učence k vpisu na te programe in k pridružitvi eni izmed godb. Poudarila je, da te instrumente tudi izposojajo. Dodala je, da je za vpis oz pridružitev godbam potrebno dosti znanja in sposobnosti (tj. 8 let izobraževanj in vztrajnosti na tem področju). Dotaknila se je tudi izbire programov igranja instrumentov ter poudarila, da je otrokom ne morejo vsiliti. Imeti morajo prosto izbiro, lahko pa se jim kasneje skozi šolanje predstavi možnost izbire dodatnega instrumenta. Tudi za pevske zbore so odprli dodatne programe ter pridobili strokoven kader, ki otroke uči petja ter jih posledično potencialno uri za vključitve v zbore. Priznala je tudi upad števila otrok pri vpisu. Še bolj je bil izražen med samo epidemijo, razlog pa pripisuje tudi manjšemu številu otrok v sami občini ter potrebnim dispozicijam za vpis v šolo (fizične, posluh). Župan je dodal, da imajo redno komunikacijo z vsemi tremi ravnateljicami, tudi o vključevanju otrok v razna društva. Odprti so tudi za predloge. Ravnateljica Glasbene šole je na koncu še poudarila, da šola ni za servisiranje godb. S šolskim zakonom so namreč vezani, da izvajajo vse programe od male glasbene šole naprej. Župan je omenil še 70. obletnico Glasbene šole Hrastnik in obeležitev le-te. To točko dnevnega reda je obravnaval Odbor za družbene dejavnosti. Poročilo odbora je bilo svetnikom posredovano.

Vinko Žagar je omenil opravljeno energetsko sanacijo Vrtca Hrastnik in se posebej ustavil pri požarni varnosti. Opazil je namreč, da nima požarnih stopnic.

Žiga Kovač je omenil, da so po pregledu poročila opazili, da imajo štirje otroci spremljevalca in je zato dal pobudo, da bi se vzpostavil razvojni oddelek.

Mojca Perič, ravnateljica Vrtca Hrastnik, je naprej izpostavila, da so pri energetski prenovi poudarili, da vrtec Sonček ni varen s stališča požarne varnosti, a je prenova zajemala izključno energetsko prenovo, ne ureditev požarne varnosti. Vrtec je pristopil k pripravi predloga o požarni presoji. Pridobili so tri možnosti, katere bodo posredovali na Občino Hrastnik kot ustanoviteljico. Ocena požarne varnosti je na lokaciji najvišja (dnevno vključenih vsaj 100 oseb po več nadstropjih). Vrtec je zagotovil ustrezno usposobljene osebe za gašenje začetnih požarov, sproti pa izvajajo tudi evakuacije. Na tej točki več ne gre. Dodala je tudi da so tendence za lasten razvojni oddelek, a bi se o tem mogoče pogovarjali ob sanaciji vrtca Lučka, kjer bi lahko dobili prostor. Dodatnega oddelka pa si v tem trenutku ne morejo privoščit. Sicer željo in kader imajo, sprostili so se tudi viri financiranja za razvojni oddelek, šlo bi le za minimalne posege v prostor, a to v tem trenutku ni možno.

Župan je poudaril, da je pri energetski sanaciji vedno tako, da gre pri razpisu izključno za finance, ki so namenjene za urejanje energetske prenove. Vsekakor pa se strinja, da je preostale stvari potrebno urediti s pripravo ustrezne dokumentacije. Dodal je še, da če bodo povpraševanje, kadri in prostor, bodo razvojni oddelek odprli tudi v Hrastniku. Zaenkrat pa je za to poskrbljeno.

Matic Rotar je pohvalil prehrano otrok. Poudaril je, da je pri zdravju otrok pomembna lokalna prehrana. Potrebno je tudi otroke vzpodbujati, da jedo, kar je na jedilniku in se hrana ne uvaža. Dotaknil se je tudi požarne varnosti vrtca Sonček, kjer je dodal, da če bi bil vrtec preveč ogrožen, tudi uporabnega dovoljenja ne bi prejel in v njem ne bi bilo otrok. Gre le za nadgradnjo v primeru izrednih dogodkov, da se evakuacija izvede hitreje.

Vinko Žagar poudarja, da je bolje narediti vse v isti etapi in ne v večih.

Jan Simončič se je dotaknil tematike medvrstniškega nasilja v šolah, saj naj bi se po besedah občanov izvajal tudi na naši osnovni šoli. Zanimalo ga je, če obstaja kakšen načrt za zmanjšanje te problematike.

Simona Jeraj je podala pobudo, da bi se Glasbena šola Hrastnik lahko že v obdobju vrtca in osnovne šole vključila z glasbenimi delavnicami in tako spodbudila morebiten interes otrok, tudi za nadaljnje delovanje otrok v društvih kot tudi, da se odločijo ostati v domačem kraju.

Vojka Šergan je pohvalila ravnateljico osnovne šole tudi pri sodelovanju in vključevanju na različne projekte. Izrazila je tudi upanje na nadaljnje uspešno sodelovanje.

Jani Urbajs je pohvalil ravnateljico osnovne šole tudi na odpiranju izven (npr. kuhanje za ljudi izven šole), kjer lahko še dodatno pridobijo finance. Odprli so se tudi pri možnostih predstavitev športnih klubov in društev učencem. Obenem pa je dodal pobudo, da bi nov šolski kombi lahko tudi med vikendom prevažal šolarje, npr. na tekmovanja.

Polona Dolanc, ravnateljica Osnovne šole narodnega heroja Rajka Hrastnik, se je najprej dotaknila medvrstniškega nasilja, katerega opažajo tudi sami. Tega po njenih besedah ni veliko, zato se ga lotijo individualno, imajo pa tudi vzgojni načrt ter delajo na preventivi. Poudarila je, da je danes pogosto predvsem spletno nasilje, o čimer organizirajo tudi delavnice. Pohvalila je sodelovanje s Policijsko postajo Hrastnik in Centrom za socialno delo Hrastnik. Pri prevozih s šolskim minibusom so v procesu pridobivanja različnih dovoljenj, ki so potrebna za uporabo in vožnjo vozila izven šolskega časa. Težava je tudi v tem, da je zaposlen v šoli le en šofer, ki mora vmes imeti zakonsko določen čas počitka. Obenem pa mora biti šolski čas vožnje pokrit. Za prevoze čez vikend bi po njenem mnenju lahko opravljal kakšen pogodbeni šofer, ob dovoljenju in v dogovoru z Občino. Ravnateljica je pohvalila tudi sodelovanje z Glasbeno šolo Hrastnik, ki predvsem sodeluje s prvo triado učencev. V šoli se izvajajo različne glasbene delavnice in predstavitve s strani glasbene šole. Nekateri učenci se za obiskovanje le-te tudi odločijo. Spodbujanje otrok k petju, predvsem nekih klasičnih pesmi, pa je zelo težko, ker se ti predvsem zanimajo za sodobno glasbo. Razmišljajo tudi o dodatnih načinih pridobivanja otrok, mogoče tudi z nagradami. Pevski zbor, se strinja tudi sama, je odraz vsake šole.

Župan dodaja, da so že nekaj časa v dogovorih in procesih doregistracije storitev, kjer bi se minibus lahko uporabljal tudi v druge namene (za društva, v turistične namene, itd.). Pozdravil je tudi vključevanje šole v vse projekte, tudi mednarodne.

Žiga Kovač se je osredotočil na stanje bazena Javnega zavoda za kulturo, šport, mladino in turizem Hrastnik. Pohvalil je intenzivne aktivnosti v februarju, pozval pa, da se mogoče naredi tudi kombinacija za ponudbo v sklopu Hrastnik Traila (na seji poimenovan Kal Trail). Zanimalo ga je tudi, kakšni ukrepi so bili narejeni za zmanjševanje izgube na bazenu in če so bili učinkoviti. Prosil pa je za obrazložitev neke potencialne dolgoročne strategije oglaševanja bazena, iskanja partnerstev, itd.

Matic Rotar se je želel dotakniti področja turizma, kjer je pohvalil dvig financ. Repliko pa je dal tudi na dolgo trajajoči dolg bazena, ki je obstajal že za časa prejšnje direktorice. Mnenja je, da bi lahko pomagal tudi minister.

Andraž Medvešek se je dotaknil spusta temperature v bazenu.

Miha Mirt, direktor KRC Hrastnik, je najprej razložil, da se je temperatura bazena znižala za 1 stopinjo v vseh dneh razen ob torkih (z 29 na 28 stopinj Celzija). Ob torkih se je voda dogrevala, ker so bili uporabniki Društvo hrbteničarjev in dojenčki. Izvaja se le še uporaba bazena s strani omenjenega društva. Za pohvalo na področju turizma se je zahvalil in izrazil veselje, da se to opazi. Pri porabi energije se je najprej začelo z zapiranjem radiatorjev, v vseh športnih in kulturnih objektih je bila temperatura nastavljena na največ 18 stopinj, v vseh pisarnah pa 20 stopinj. Pri tem je bilo 20% prihranka pri energiji. Po aktivni promociji, tudi s strani Občine in občinske uprave, je Petrol znižal ceno za približno 50 EUR na megavatno uro. Ta cena ostaja fiksna. S 1. marcem 2023 so se dvignile tudi cene vstopnice na bazen za približno 30 do 40%. Omenil je, da se bo koncem avgusta začela strategija oglaševanja, kjer bodo znane osebe pozivale k obisku bazena in k zavedanju pomembnosti le-tega. Tudi sam je poudaril, da smo ena izmed redkih nemestnih občin, ki ima zimski bazen. Ta prinaša s sabo tudi stroške in ni ekonomsko rentabilen. Je pa javni zavod tisti, ki je tu za to, da zagotavlja javno dobro.

Župan je omenil tudi obisk pri ministru, ki je obljubil, da bo problematiko cen ogrevanja javnih bazenov naslovil na pristojnega ministra za energetiko. Odgovora še niso prejeli. Pri podaljševanju subvencioniranja cen za energijo so ta segment ponovno izpustili, zato se sklepa, da prvi omenjeni minister pri pobudi glede bazenov ni bil uspešen. Nagovoril je še prisotne, ki so v strankah vladne koalicije, da tudi sami v sklopu slednjih pritisnejo na državo. Potrebno je razmišljati tudi o reklami, za kar je prosil tako direktorja KRC-a, da tudi ekipa bazena razmišlja oz. deluje v tej smeri. Reklama mora namreč biti stalna, med drugim tudi v sodelovanju z regijo. Tudi zasavski župani so v kratkem sprejeli nekaj skupnih odločitev, med drugim povezovanje na področju športa in turizma. Skozi to se bodo skupno promovirale lokacije, ki jih je vredno izpostaviti. Bazen je po njegovem mnenju ena izmed takšnih.

Vojka Šergan je pohvalila direktorja za delo na področju turizma. Obenem je zaprosila poslance Gibanja Svoboda, da se v imenu hrastniške skupnosti sestanejo z ministrom iz njihove stranke in ga zaprosijo za pomoč na področju problematike z bazenom.

Valentina Moljk je najprej poudarila, da se oglaša, ker je bila izzvana. Doda, da ne s strani direktorja, saj so z njim že prejšnji dan na odboru razčistili. Podala je razliko v obisku bazena v letu 2019 (8231 obiskovalcev) in v letu 2022 (2433 obiskovalcev), zato je mnenja, da opazka ni bila na mestu. Opozorila je tudi na to, da za leto 2019 v poročilu ni bilo navedeno, da pri prihodkih ni bilo zajetega Mladinskega centra Hrastnik. Ta je bil takrat še samostojni zavod. Kasneje pa je že bil vštet. Obenem je dodala pobudo za vse javne zavode, da bi se v prihodnjih letih pripravilo poenoteno poročilo, ki bi vsebovalo le tiste podatke, ki so za občinski svet pomembne. Verjame namreč, da marsikdo zaradi obsežnosti nekaterih izmed njih niso imeli čas prebrati celotnega poročila.

Nermin Bajramović je izpostavil, da je med javnimi zavodi v Hrastniku ravno KRC Hrastnik tisti, ki je najbolj uspešen na področju povezovanja. Uspešnost zaposlenih je pripisal pozitivni klimi, ki jo ustvarja vodenje omenjenega direktorja. Obenem je dodal, da direktor ne more vplivati na ceno energije, ki se uporablja v bazenu, lahko pa na to vplivajo vsi ostali, ki prispevajo svoj delež. Za primer da tudi situacijo z Godbenim domom v Hrastniku, kjer se je ob skupni pomoči zadeva pozitivno rešila. Pridružuje pa se pobudi Vojke Šergan. Pohvalil pa je tudi delo direktorja, ki tudi sam pristopi k reševanju zadev.

Žiga Kovač je mnenja, da bi se določene brezplačne vsebine lahko že sedaj začele objavljati po različnih kanalih, ki so pod nadzorom Občine oz. javnega zavoda. Strinjal se je z Nerminom Bajramovićem, da lahko vsi pristopimo k reševanju problema. Tudi sam je kmalu po izpostavljeni težavi kupil količinske karte. Tudi ostale je pozval k obisku bazena. Komentiral pa je tudi pobudo, da se svetniki iz Gibanja Svoboda obrnejo na vlado oz. na svojega ministra. Sam je namreč mnenja, da se ne moremo vedno obrniti na reševanja problemov ob pomoči vlade; nekaj bi morali narediti tudi sami. Dodal je še, da odkar je svetnik posluša le o tem, kaj ne moremo, zelo malo pa o tem, kaj lahko. Gibanje Svoboda je pripravljeno pomagati. Tudi sami so že v preteklosti ponudili pomoč oz. povprašali, kje lahko pomagajo. Po volitvah jim je bilo s strani župana ob dogovarjanjih o sodelovanju v mandatu rečeno, da težav pri povezovanju z ministri ni. Zato glede na slišano sklepa, da temu ni tako.

Župan je odgovoril, da je pogajalec uspešen toliko, kolikor se lahko s kom pogaja. Pozval je k upoštevanju poslovnika. Obenem je poudaril, da je bil lokalni predstavnik Gibanja Svoboda seznanjen z vsemi pozivi s strani Občine Hrastnik. Za to trditev so na voljo elektronski dokazi v obliki e-poštnih sporočil. Na odgovor čakajo že od januarja, zato poudarja, da se na takšen način ne da pogajati. Dodal je še, da želi komunicirati z eno osebo iz vsake svetniške skupine. Pri njih naj bi bil to poslanec, ki je bil izvoljen v Hrastniku. Če je prišlo do spremembe, je pozval, da se mu pisno sporoči. Opomnil je še, da naj bi vsi imeli iste interese, kar je delovati za občino Hrastnik. Meni, da če imajo člani Gibanja Svoboda namen zapirati vrata na državnem nivoju, delujejo proti tistemu, za kar so bili voljeni na lokalni ravni.

Miha Mirt je zaključil le še z zahvalo za pobudo, katero bodo upoštevali. Dodajal je še, da verjame, da se bodo rezultati opazili.

Žiga Kovač je najprej pozval, da se pri vseh dvigne nivo debate, ki naj bo konstruktivna. Potrdil je, da so podatki o kontaktni osebi v njihovi svetniški skupini usklajene z Občino Hrastnik. Naproša, da se situacije, kot so čakanje na odgovor, obvesti tudi njega na njegov elektronski naslov. Poudaril pa je, da je bil obveščen le glede situacije z bazenom. Dodal je, da Gibanje Svoboda ima namen delati za Hrastnik, kar tudi že počnejo. Če bodo lahko, bodo pomagali, a imajo tudi sami omejitve. Ponovil je, da nihče ne dela proti Hrastniku, občina je v vladi tudi na dobrem glasu. Navedel je, da ima župan morda napačne informacije ali je situacijo narobe interpretiral. Prvi korak je po njegovem mnenju konstruktivni pogovor.

Župan je še enkrat zaprosil za pomoč pri odpiranju vrat do ministrov. Podpira odprto razpravo dokler ne pride do obtoževanj.

SKLEP : Občinski svet se je seznanil s poslovnim in finančnim poročilom javnih zavodov za leto 2022 in sprejel naslednje sklepe: • Občinski svet Občine Hrastnik izdaja soglasje k uporabi presežka prihodkov nad odhodki iz preteklih let javnemu zavodu Knjižnica Antona Sovreta Hrastnik. • Občinski svet Občine Hrastnik izdaja soglasje k uporabi presežka prihodkov nad odhodki iz preteklih let javnemu zavodu Glasbena šola Hrastnik. • Občinski svet Občine Hrastnik izdaja soglasje k uporabi presežka prihodkov nad odhodki iz preteklih let Javnemu zavodu za kulturo, šport, mladino in turizem Hrastnik – KRC Hrastnik.