Uvodno obrazložitev so poleg župana, podali še vodja Dispečerske službe zdravstva Andrej Fink in vodja Dispečerskega centra zdravstva Maribor, Miha Brezovnik, ter v.d. direktor Zdravstvenega doma Hrastnik Muamer Mušić.

Gregorja Ermana je zanimalo kakšen bo kontakt dispečerske službe, št. 112 poznamo vsi, ni pa zasledil podatka, kakšen je kontakt za dispečersko službo.

Andrej Fink, vodja Dispečerske službe zdravstva je pojasnil, da je in bo klic v sili še vedno na številki 112.

Primoža Frajleta je zanimalo, zakaj ne delujejo kot samostojna služba in spadajo pod UKC Ljubljana.

Andrej Fink, vodja Dispečerske službe zdravstva je povedal, da je imela projektna naloga iz leta 2009, 9 postolatov in eden od teh je bil ta, da mora biti dispečerska služba samostojna pri svojem delu, neodvisna od politike, in iz tega izhaja, da bi to moral biti nov samostojni javni zavod. Vendar takratna garnitura na ministrstvu, ki jim daje zeleno luč, tega ni odobrila in so se odločili, da jih dajo v en javni zdravstveni zavod, ki je UKC Ljubljana, kar pa ima tako pluse kot minuse. Imajo skupne službe, nimajo težav s pravno službo, računovodsko službo, če pa so samostojni javni zavod, si pa odvisen od cele vrste stvari. Daje je še povedal, ne sme biti nikakršnih vplivov, in so dolžni nuditi pomoč, vsem ki jo potrebujejo.

Katjuša Laznik je izpostavila njihovo oceno, da so bili glavni razlogi za nastanek, odkloni v odločitvah poslovodstev, in predvsem nezainteresiranost in nesposobnost vodij posameznih enot NMP za vzpostavitev tega sistema. Zato jo je zanimalo, ali v primeru, da je nekdo nesposoben oz. da še ne zna izvajati tega dela pride do dodatnih usposabljanj teh vodij NMP, in ali je to bolj na strani posameznega zdravstvenega doma, da te stvari uredi.

Andrej Fink, vodja Dispečerske službe zdravstva je pojasnil, da so ocenjevali razlog, da nekateri izvajalci ne zagotavljajo toliko ekip kot bi jih morali zagotoviti, kot so sofinancirane, in eden od razlogov je po njegovi oceni tudi nesposobnost. Bodo pa podatki javno objavljeni, od tega koliko ekip NMP mora ZD zagotoviti in koliko jih dejansko zagotavlja.

Vojka Šergan je izpostavila, da je največ rešilcev tam, kjer so bolnice ( Ljubljana, Celje,) in ko dispečer usmerja posamezna reševalna vozila je vedno največja koncentracija v teh mestih, kjer so bolnice. Kako bo to izgledalo, ko bo naš rešilec na vožnji v Ljubljano in bo na poti v Litijo najbližji dogodku v Litiji. Vzporedno s tem je še povedala, da se z rešilnimi vozili izvajajo tudi ne nujni prevozi in kako bo to funkcioniralo – nujni, ne nujni prevozi in reševano vozilo, ki se je sedaj uporabljajo v lokalnem okolju in kako bo to sedaj usklajeno. Dalje je še izpostavila, da je konfiguracija terena pri nas različna, zaselki so zelo oddaljeni, zato jo je zanimalo, na kakšen način se bo to reševalo, saj domači reševalci teren poznajo, in kako bo to vplivalo na odzivni čas. Ali se lahko z dobro organizacijo stvari omilijo, da bo v dobro ljudi. Prosila je tudi direktorja ZD za njegovo stališče.

Miha Brezovnik, vodja Dispečerskega centra zdravstva Maribor, je glede pomisleka o tem, kaj se zgodi če se reševalna ekipa vrača iz Ljubljane in na poti pride do nekega dogodka, pojasnil, da je to dejanska možnost, ki se lahko izkoristi, in če je rešilec takrat najbližje, najhitrejši, se bo dejansko ustavil in pomagal. Trenutno je absolutna situacija takšna, da se nam lahko zgodi, da reševalno vozilo lahko stoji ob cestni zapori zaradi nesreče, 1 km oddaljeno od nesreče in ne ve, da gre za prometno nesrečo in se čaka na pomoč na prosto vozilo. Strah , da bi ekipe v občini izvajale intervencijo v sosednjih občinah kot po tekočem traku je odveč, saj se zagotavlja tudi pomoč v sosednjih regijah, kadar je ekipa zasedena, pride na pomoč najbližja ekipa iz sosednjega zdravstvenega doma in obratno. In na letni ravni se ta medsebojna pomoč v številkah porazdeli.

Glede nenamenske rabe ne nujnih reševalnih vozil je pojasnil, da nujna reševalna vozila niso namenjena ne nujnim reševalnim prevozom. To se je izvajalo v preteklosti, ker ni bilo drugih resursov, je pa nedopustno da je ekipa NMP, zasedena z ne nujnim reševalnim prevozom, tisti ki pa rabi NMP in je čas nujnega pomena, pa ne pride do nje. Tega ne podpirajo in tudi ne izvajajo. Glede konfiguracije mreže je povedal, da je občina Hrastnik posebna in ravno s tem da imajo vse mapirano, tudi sledljivost prostih reševalnih vozil, se ravno s temi orodji poskuša zagotavljati najhitrejše dostopne čase. V večjih mestih je večja gostota ljudi, je tudi več industrije, več poškodb, več bolezni, in je zato posledično tudi več ekip, vendar je njihovo izhodišče to, da neglede na konfiguracijo v prostoru, zagotovijo najhitrejše dostopne čase po nekih standardih.

Andrej Fink, vodja Dispečerske službe zdravstva je še dodal, da se ko klic pride na št. 112, odpre forma v programu, kjer je možnost določiti tudi lokacijo klicatelja in naredijo grobo triažo, ugotovijo za kaj se gre in nato naredijo klic v dispečersko službo, kjer pa že imajo ob klicu izpisane vse potrebne podatke, znano lokacijo najbližjega repetitorja na katerega je oseba prijavljena z mobilnim telefonom, lahko tudi natančno koordinator, uporabljajo pa tudi več sistemov za rute, in določajo po kateri ruti se bo vozilo peljalo, izvajajo pa tudi posnetek stanja terena, ki ga vnesejo v sistem.

Muamer Mušić, v.d. direktorja Zdravstvenega doma Hrastnik je povedal, da so 6. 2. 2023 opravili razgovor za vključitev v Dispečersko službo in tudi sprejeli to vključitev, ki se bo pričela z 1.9. 2023. Povedal je, da so tehnično opremljeni, kar pomeni da imajo opremo zato vključitev in da je ta opcija da smo del dispečerske službe zelo dobra, zlasti kar se tiče reakcijskih časov. (od klica na 112 do prihoda ekipe). Ta čas je minimalen. Osebno meni, da nobena stvar nima samo dobre plati, tudi dispečerska služba ima svoje slabe strani- ena od teh je nepoznavanje lokalnega okolja. Verjetno se bodo s časom izoblikovale prednosti in se bodo morale popraviti slabosti sistema. Sistem je dober, kar pa je kompleksno in težko dojeti je kompletna organizacija NMP Slovenije. Osnovno vprašanje pa je ali je kakšna ekipa NMP finančno izplačljiva. Odgovor je ne, ampak država mora poskrbeti za organizacijo NMP. Trenutno v Hrastniku delajo 24 h dnevno, 7 h na teden imajo ekipo, in po njegovi oceni je to zlati standard, in je to najboljša opcija. Ko se bodo vključili v dispečersko službo, bomo odobrili NRV 12 h. Kar pomeni, da bosta zdravstvenik in diplomirani zdravstveni tehnik z reševalnim vozilom prisotna samo 12 ur (od 7-ih do 7- ih) in potem konec. To je plačano s strani zavarovalnice, ampak plačujejo še dodatno, da so na voljo občanom za nujne zadeve. Kot zdravnik meni, da je NMP izplačljiva, ker je njemu kot zdravniku pomembno vsako življenje, kljub temu koliko je finančne škode. Pred leti se je v Sloveniji odprla a specializacija urgentnem medicine, in ni zaživela. Težava je v celotnem zdravstvenem sistemu in organizaciji NMP in kadra. Zadeva je zelo kompleksna in upa, da se bo odprla širša razprav na celotnem področju Slovenije in omogočila takšno organizacijo, da bo pokritje celotnega prostora in da bodo vsi prebivalci enaki med sabo. Hrastnik je majhna občina, karakteristika je, da so časovno oddaljeni kraji – kot primer je navedel, da je od urgentnega centra Trbovelj do naslova Podkraja 48, 28 km in potrebnih 44 minut, kar je bistveno preveč, tudi različna nadmorska višina pomeni časovno distanco, imamo dve veliki tovarni, ki delata izmensko delo, kjer je možnost množičnih oz. ekoloških nesreč. NIJZ opozarja na to, da imamo kar nekaj prebivalcev nad 80 let, imamo veliko ljudi, ki prejemajo raznorazna zdravila, sladkorne bolezni, srčne kapi je več kot v Slovenskem povprečju, tudi kar se tiče raka smo nad povprečjem…Vse našteto nas dela posebne. Ne sumi, da bo po vključenju v dispečersko službo bolj pomembno, kje se trenutno kdo nahaja in se bodo meje resnično izbrisale. Trenutno so v Zasavju tri ekipe, ki delujejo v naših treh občinah. Leta 2021 je bilo 33 sočasnih intervencij, kar pomeni, da so v istem trenutku na 112 sprejeta 3 klica iz naših občin. Dalje je še povedal, da kar nekaj pacientov oskrbijo tudi na domu in glede na podatke za leto 2021 je bilo 606 intervencij z zdravnikom, sam NRV je šel na 142 intervencij. Sedaj po sprejetju klica ocenijo situacijo in potrebe, ko bo dispečerska služba tega ne bo, zato je pomembno, da so sodelavci izkušeni in ki dobro triažirajo, ker s tem pridobijo na potreben času. Vključitev v dispečersko službo po njegovem mnenju ja, potrebuje se tehnična in druga oprema (eno reševano vozilo stane cca 200 000€), in z njihovimi sredstvi si tega ne morejo privoščiti, morajo pa se vključiti. Tako da so težave kar konkretne. Trenutno je v.d. direktor in ve da se trenutno soočajo z kadrovskimi in finančnimi težavami. Veliko število je malih težav za katere meni, da bi jih morala urediti država oz. poskrbeti za svoje prebivalce, in jim omogoči da so enotni. In ne bi bilo treba prepustiti majhnim zdravstvenik domovom, da se ukvarjajo s tem. Posebnost Zasavja je tudi, da v Hrastniku popoldan ni taksija, avtobusa, veliko ljudi imamo, ki so potrebni pomoči na domu, in v takšnih primerih si ne predstavlja kako bodo ljudje prišli do pomoči, ko ne bo več NRV-ja. O tem je potrebno veliko govoriti, saj obstaja še veliko težav in bi resnično rad da se to uredi.

Nina Maurovič je povedala, da v tem trenutku nimajo nobenih pravih podatkov o zdravstvenih domovih, ki niso vključeni v mrežo, in s septembrom se bodo ti podatki pričeli zbirati, naredila se bo analiza in ocena stanja in na osnovi stanja se bo odločalo kako se bo NMP organiziral. Vendar ocene trenutnega stanja v prihodnjem letu ne bo možno primerjati s stanjem pred njim, ker teh podatkov nimajo in ne bod mogli realno oceniti ali je pod njimi boljše ali je celo slabše za nas. Tako, da nujno potrebujejo vhodne podatke.

Andrej Fink, vodja Dispečerske službe zdravstva je povedal, da podatki so, iz leta 2015, ko je prišla prvotna verzija pravilnika o NMP v obravnavo in je naletela na hudo kritiko iz različnih razlogov, zato se je razprava o sami mreži ustavila. So pa podatki, ki obstajajo nekvalitetni, zajeti z različno metodologijo, ki ni primerljiva med seboj in v tem je problem. Poanta dispečerske službe pa je, da bodo podatke za vse zajemali na isti način, z isto metodologijo in jih uporabili za analize. Kar se tiče kakovosti dela in ali delajo dobro ali ne, pa imajo druga merila. Predpisanih je 6 standardov, ki jih morajo dosegat - od dostopnega časa, izvoznega časa, vzpostavlja se tudi sistem izboljšanja kakovosti. So služba v razvoju, vedo pa, da lahko dosežejo nek nivo. Do konca leta naj bi bila vzpostavljena tudi spletna stran, na kateri bodo vidni vsi ti podatki.

Jana Simončiča je zanimalo, kako je v primeru, da gre naše vozilo na teren , ki ga je kupila občina, to urejeno z amortizacijo, saj bi vozilo delalo tudi za druge.

Andrej Fink, vodja Dispečerske službe zdravstva je pojasnil, da slovenska NMP deluje na solidarnosti. Na razpolag so vsi resursi, ki se uporabljajo tam kjer se jih potrebuje in se brišejo občinske in lokalne meje.

Župan je še dodal, da je danes skoraj 100 % vozil v lasti zdravstvenih domov (razen Celja) in to pomeni, da so vsa vozila za nujno reševalno pomoč na plečih občin. Z vzpostavitvijo urgentnih centrov je to seveda tudi ena od točk ki jo želijo dogovoriti, saj trenutni urgentni centri (razen Celja) nimajo svoje opreme, in nimajo svojih ljudi. Občine so veliko vlagale v to infrastrukturo, kupila vozilo za nujne in ne nujne prevoze in to so vprašanja, ki jih bo potrebno sistemsko urediti pred uveljavitvijo sprememb NMP. Vesel je, da bo metodologija določala enoten zajem podatkov, da bodo lahko tudi ti podatki podlaga za odločanje v prihodnje.

Muamer Mušić, v.d. direktorja Zdravstvenega doma Hrastnik je še dodal, da bi se moral s strani države poiskati modus organizacije NMP, ki bo enoten vir financiranja, in takrat bi se tudi pobrisale vse lokalne meje, saj je financiranje pomembna zadeva, saj so financerji NMP trenutno občine, izobraženja ekip je na plečih zdravstvenih domov in v dispečersko službo morajo vsi resursi, ki so last občine. Država ali ministrstvo bo po njegovem mnenju moral narediti nek modus, da je nepomembno, kam gre, da se mu strošek povrne, da lahko dela naprej.

Občinski svet je soglasno sprejel naslednji

SKLEP: Občinski svet Občine Hrastnik se je seznanil s Problematiko reorganizacije NMP in vključevanje v dispečersko službo Zdravstvenega doma Hrastnik.