Župan je podal naslednje informacije:

• OIC: se odvija, kar se v spodnjem delu Hrastnika tudi že opazi
• Kanalizacija: dela se izvajajo, trenutno v Prapretnem, sledi Pot Josipa Brinarja in naprej
• Energetska sanacija Vrtca – občina Hrastnik je prejela odločbo o sofinanciranju energetske sanacije dveh objektov in sicer v letošnjem letu Vrtec - enota Sonček, v prihodnjem letu Zdravstveni dom. Razpis za izvajalca del se zaključuje, želja pa je, da bi bila okna in prezračevalni sistemi urejeni do 1. septembra, vsa ostala dela kot so streha, ostrešje in prenova fasade pa do oktobra
• Vodovod na Kalu – zamude so pri dobavi črpalke, datum dobave je nekje 10. julij, nato naj bi bila zaključena investicija vodooskrbe na Kalu.
• Cesta na Kovk – je pred pričetkom del.
• Resnica – skupaj s podjetjem Spekter se pripravlja gradbena dokumentacija za izdajo gradbenega dovoljenja za Resnico, potrebni so še dokumenti s strani Petrole, Elektra in RTH-ja. Na Leši je po zagotovilih izvajalca vse pripravljeno za pričetek I. faze urejanja ceste, dela pa naj bi se pričela v sredini julija
• Cesta sp. Marno - Forstek: ureja se most, s strani podjetja Elektro je prestavljen drog, ki je bil težava za dostop za tovorna vozila
• Sončna elektrarna na OŠ: čaka se na odločbo za priključek sončne elektrarne na šoli, naročena je konstrukcija, podkonstrukcija, ter preusmerniki
• Državni prostorski načrt: DPN je trenutno neusklajen samo še na točki kulturne dediščine in po izdanem mnenju, naj bi bila ta točka uvrščena za obravnavo na prvo sejo po parlamentarnih počitnicah. Kaj to pomeni za črpanje kohezijskih sredstev, je stvar za katero bi se bilo potrebno uskladili z obema pristojnima ministrstvoma, SVRKOM in MGRT-jem. Glede na to, da bo potrebna ocena vplivov na okolje pred samo izdajo gradbenega dovoljenja, je začetek gradnje ceste Hrastnik – Zidani most, po mnenju direkcije oddaljen za več kot pol leta. Dalje je še povedal, da upa, da bodo z ministrstvoma našli ustrezno rešitev in da bo vsaj potrjen DPN na prvi seji vlade po parlamentarnih počitnicah.

Gregor Pajić je podal naslednja vprašanja in pobude:

• kaj je bilo storjeno v zvezi z dano pobudo na eni od prejšnjih sej, da se stop znak pod Domom starejših prekvalificira v znak za vstop na prednostno cesto,
• ali se ureja plaz Krištandol,
• kako je z obzidjem okrog pokopališča na Dragi,
• predlagal je intenzivno zasaditev medovitih rastlin,
• predlagal je, da se označi čebelarska pot,
• kakšno bo povišanje cen ogrevanja za zimo, ki prihaja,
• kaj je z asfaltiranjem makadamske poti v Šavni peči,
• prosil je za informacijo na koga se naj obrne za vpogled v dokumentacijo za adaptacijo Mlakarjevega stanovanja,
• Na koncu je še pohvalil podjetje AGM Nemec, ki je dela na kanalizacijskem omrežju v Prapretnem sredi vasi, izvajal tako, da življenje krajanov sploh ni bilo moteno, kar pa se tiče samo okolice, drevja dreves ni bilo škode.

Vinka Žagarja je zanimalo, zakaj je trajalo več dni da se odpravi napaka na javni razsvetljavi. Izpostavil je še uničeno državno cesto čez Hrastnik, ki bi jo bilo potrebo vsaj minimalno posanirati, saj udarne jame že delajo škodo na vozilih.

Župan je glede obzidja na pokopališču v Dragi pojasnil, da je naročilnica za izvedbo del že podpisana, pogodba z izvajalcem je pripravljena, tako, da lahko izvajalec pristopi k začetku del. Glede medovitih rastlin je povedal, da je bilo letos v občini posajenih skoraj rekordno število. K sajenju so pristopile številne krajevne skupnosti, javni zavodi, in z zasajevanjem se bo nadaljevalo tudi v prihodnje. Enako je s čebelarsko potjo, in če bo prišla pobuda, bodo s čebelarskim društvom z veseljem pristopili k iskanju takšne rešitve. Glede cen ogrevanja je povedal, da je Petrol zagotovil, da imajo zakup po enakih cenah, ki so jih zagotavljali, do konca leta 2022, kaj bo s 1.1.2023 pa ni moč napovedati. Se pa v toplarni izvajajo dela menjave kotla za prehajanje na lesno biomaso, kar naj bi tudi bil eden od vzvodov za nižjo ceno ogrevanja. Glede dokumentacije za Mlakarjevo stanovanje je pojasnil, da naj se obrne na Oddelek za razvoj, premoženjske in pravne zadeve, in se z njimi dogovori, kdaj lahko dobi vpogled v dokumentacijo. Glede poti v Šavni peči je povedal, da je tu težava v enem delu poti, ki je v zasebni lasti in za katero lastnik zaenkrat ne dovoli posega na tej parceli. Zadeva se je poskušala urediti, vendar rešitve razen razlastitve zaenkrat ni, občina pa ima interes urediti to pot po veljavnih zakonodajnih standardih. Glede ureditve državne ceste je povedal, da se bo cesta pri tovarni TKI uredila v okviru urejanja OIC Steklarna-TKI - od mostu čez reko Savo, do konca tovarne TKI. Je pa razpis zaenkrat ustavljen, ker je bila ponudba višja od zagotovljenih sredstev v državnem proračunu. Gre za prioriteten projekt v občini in država zagotavlja, da bo skupaj z izgradnjo do konca naslednjega leta uredila tudi ta odsek ceste do konca. Urejena bo tudi preplastitev ceste od Riklovega mostu do »pod Skalo«, ki naj bi bila po zagotovilih urejena po najhitrejšem možnem postopku, v Kljajičevem ovinku morajo hidrologi narediti še svoj del nalog v potoku, in potem bo urejen oz. preplaščen še ta del ceste. Projektira se dokumentacija za krožišče pri Sparu, v okviru katere se bo urejala tudi celotna prenova trgovine Spar in parkirišča pred trgovino.

Tomaž Sihur, vodja Oddelka za prostor, okolje in gospodarske javne službe je glede stop znaka pojasnil, da je znak nameščen po izvedenem projektu, katerega sestavni del je tudi prometna ureditev. Na SPV je bila že dana pobuda, da preveri ustreznost tega prometnega znaka oz. če je možna drugačna postavitev. Ko bo z njihove strani podan pisni odgovor, bo tudi predstavljen na občinskem svetu. Glede ureditve plazu Krištandol je povedal, da trenutno v Sloveniji ni odprtega nobenega programa za sanacije plazu povzročenih z neurji ali poplavami v preteklih letih. V letošnjem letu občina zaključuje sanacijo plazu v Brdcah, pri stanovanjski hiši 4 c, ki je nastala škoda, v letu 2014. Bilo e potrebno zagotoviti nadomestna stanovanja, za ljudi ki so ostali brez strehe nad glavo. Upa, da se bo letos odvil še kakšen program, je pa bil plaz Krištandol v prvi prioriteti sanacije plazov iz tistega leta. Glede javne razsvetljave je povedal, da ni gorela zaradi poškodbe kabla pri Log 15, ter zaradi stalne prekinitve električne napetosti.

Igorja Pogačnika je zanimalo zakaj je peč, ki je značilna za rudarske kolonije pri Mlakarjevem stanovanju nesanirana. Želel je odgovor na vprašanje, ki ga je zastavil na prejšnji seji glede pojava meglic iz spodnjega dela Hrastnika proti Dolu.
Izpostavil je zdrs polne cisterne fosforja, v potok Boben, zato ga zanima, zakaj tam vseeno parkirajo kljub znaku prepovedano ustavljanje in parkiranje. V nadaljevanju ga je še zanimalo, kakšna je vloga parkirišča pri Železniški postaji in zakaj tam tovornjaki ne parkirajo.

Župan je glede nesanirane peči pojasnil, da je bila ta peč rekonstrukcija originalne peči in ne gre za originalno peč in kot taka ni mogla biti del razpisa. Obnovljena je bila zunanjost, okna in vrata, peč pa ne. Je pa tudi vprašanje ali je peč sploh smiselno obnavljati glede na to da gre za repliko in ali se bo potem tudi uporabljala. Glede meglic je pojasnil, da bo občina preverila vzrok in posredovala odgovor. Glede zdrsa cisterne je povedal, da je očitno moralo priti do neljubega dogodka, da lahko redarji bolj nadzirajo parkiranje. Je pa parkirišče pri Železniški postaji polno zasedeno in je premajhna kapaciteta za vse tovornjake, ki bi radi tam parkirali.

Franci Bokal je podal naslednja vprašanja in pobude:

• izpostavil javno razsvetljavo na cesti VDV brigade, kjer vsaka druga luč ne dela,
• s strani občanke je prejel pobudo za namestitev vode na pokopališču v Gorah (z priključkom, rezervoarjem,..),
• v Studencah pri spomeniku oz. kapelici naj ne bi bila utrjena bankina,
• kdaj bo asfaltirana cesta do zadnje hiše v Čečah,
• v Govejem potoku je cesta v popolnem razsulu. Glede na to da je vodja oddelka za prostor, okolje in GJS povedal, da so ceste v občini Hrastnik zgledne , je povedal, da meni da je cesta iz Marnega proti Hrastniku čez center Hrastnika v slabem stanju,
• v občini Hrastnik imamo prehransko težavo, in na tem področju ne storimo nič, zato bi bilo prav, da se enkrat resno lotimo našega kmetijstva, da sistematično pristopimo do teh kmetov, ki so še pripravljeni kmetovati in proizvajati določeno hrano, in da prisluhnemo njihovim potrebam ter jim damo neke spodbude,
• če bo šel Petrol dejansko na biomaso, bodo imeli kmetje tudi neko priložnost zaslužka, občani pa vir, ki bo cenejši kot plin in dolgotrajnejši.

Župan je povedal, da bosta pobudi glede nedelujoče javne razsvetljave na Cesti VDV brigade in namestitev vode na pokopališču v Gorah sporočeni pristojnim službam. Opravil se bo tudi ogled neutrjene bankine v Studencah. Glede ureditve ceste do zadnje hiše v Čečah je pojasnil, je občina v Čečah v preteklem in v letošnjem letu uredila že veliko stvari, od ceste Rinaldo, ceste Lipoglavšek - Bursič, kar je bilo usklajeno tudi s krajevno skupnostjo, v preteklosti je bil urejen most v Ravnah, ogromno dela je bilo z odpravljanjem posledic neurja, urejal se je potok Boben in druge struge ob potokih, urejena je pot, ki je povezovalna pot s Kalom. Je pa dela veliko, naredi pa se lahko le toliko, kot je sredstev, zato je potrebno prioritete dogovorit s krajevnimi skupnostmi. Glede kmetijstva in spodbud je pojasnil, da je občina v vsakem primeru tista, ki zagotavlja infrastrukturo in ne vsebine, ki jo dajejo deležniki. Če bodo konkretne pobude dane na občino jim bomo z veseljem prisluhnili, je pa njegovo stališče, da se gradi infrastrukturo, saj je infrastruktura tista, ki jo lahko uporabljajo vsi, subvencijo pa lahko uporabljajo samo posamezniki. Kar pa ne pomeni, da ni za to, da se subvencije v takšni meri kot jih imamo usmerijo in podelijo, ampak rešitev težave niso le subvencije. Potrebno je pristopiti sistemsko, ker samo na ta način bomo na dolgi rok povečali prehransko samooskrbo. Dejstvo je, da je relief občine takšen, da nam ne omogoča velikih poljedelskih površin, imamo pa malo več lesnega potenciala, ki je bil do sedaj malo slabše izkoriščen, in si želi, da bi bila v prihodnosti lesna biomasa obnovljivi vir energije, ki bi ga lahko izkoriščali za toplotni sistem, s čimer bi prišli do ugodne rešitve v trenutni situaciji na trgu energentov.

Seja je bila zaključena ob 18:25 uri.