Uvodno obrazložitev so podali Božidar Roglič, podsekretar za področje infrastrukture, informatike in energetike, Tomislav Tkalec, društvo za sonaraven razvoj Focus in Tomaž Zver podjetje Kisik d.o.o..

Župan je dodal, da ga veseli, da se Hrastnik s tem projektom umešča na zemljevid občin, ki grejo svojo pot naprej. Glede na to, da je občina Hrastnik prva s tem projektom, je bilo potrebno preveriti tudi pravne podlage, zato smo zaprosili za mnenje Računsko sodišče RS, Ministrstvo za infrastrukturo ter pravno informacijski center v Ljubljani. Prepričan je, da bo tem projektom narejen velik korak naprej in če se pogovarjamo, da je Slovenija na repu kar se tiče obnovljivih virov energije, je prepričan, da bo Hrastnik kmalu na vrhu v državi. Nenazadnje v petek HSE v Hrastniku odpira največjo sončno elektrarno v državi, tudi podjetje Rudis na Blatah ureja in postavlja sončno elektrarno. Obe največji podjetji v Hrastniku, tako Steklarna kot TKI, iščeta primerne lokacije za postavitev dodatnih sončnih panelov. Strehe so neizkoriščene in zato je v luči tega kar se dogaja v Evropi pomembno, da sledimo praksi, ki jo je že pričela uvajati Nemčija in sicer, da mora biti pri vsakem industrijskem objektu pred izdajo gradbenega dovoljenja predvidena tudi sončna elektrarna na strehi. Prepričan je, da imamo tudi glede na osončenost dober potencial v Hrastniku, in da stopamo danes na eno pomembno pot. Za konec je še povedal, da so bili tudi v Občini Loški potok, kjer so začeli z skupnostno zadrugo za lesno biomaso, in so se skupaj z občino Ajdovščina predstavili s projektom v Budanjah, kjer so podoben projekt že zgradili, vendar v javno zasebnem partnerstvu s podjetjem Gen-i .

To točko dnevnega reda je obravnaval Odbor za gospodarski razvoj in proračun, poročilo odbora je bilo svetnikom posredovano.

Predsednika odbora Igorja Pogačnika je zanimalo, kdo bo lahko koristil električno energijo iz te sončne elektrarne ter ali so lastniki stanovanjskih objektov mišljeni kot lastniki eno stanovanjske hiše ter kako so tu obravnavane več stanovanjske hiše?

Tomaž Zver, Kisik d.o.o. je pojasnil, da bodo posredno imeli korist vsi občani, ker bo tudi občina prejemala cenejšo električno energijo. Je pa res, da so v tej I. fazi omejeni na območje ene trafo postaje, ker nas uredba omejuje na to območje tako, da bodo neposredno korist v tej I. fazi imeli prebivalci na območju osnovne šole in občine. Res je, da je pri samooskrbnih sončnih elektrarnah lahko težava pri več stanovanjskih objektih, če gre za klasično samooskrbno elektrarno, vendar v tem primeru, ko imamo to skupnostno sončno elektrarno na objektu OŠ, pa te težave ni. V bistvu so lastniki stanovanj v večstanovanjskih objektih izenačeni in ni pomembno kje kdo biva, ampak samo koliko elektrike porabi iz te elektrarne na leto.

Tomislav Tkalec, društvo Focus je še dodal, da je v bistvu za individualne stavbe oz. hiše že tako najboljša ideja, da si vsak sam postavi na lastni hiši sončno elektrarno. Ti skupnostni projekti pa so prvenstveno namenjeni tistim, ki si na svojem objektu tega ne morejo postavit in to so večinoma več stanovanjske stavbe.

Župan je pojasnil, da se ne bo mogoče na elektrarno priključiti vsem Hrastničanom, saj ima tudi kapaciteta elektrarne določeno proizvodnjo električne energije in toliko kot jo proizvede toliko jo lahko tudi odda - omejeni smona 300 KW. Narejen je tudi izračun za prihranek, in sicer glede na decembrske cene električne energije. Preračunano je, da bi samo občina in šola v 25 letih porabile za cca 75. 000€ za električno energijo. Današnje cene so višje, kar tudi pomeni višji prihranek.

Vojka Povše Krasnik je povedala, da so bila fosilna goriva in zemeljski plin energenti naše preteklosti in s tem, da smo dali prednost obnovljivim virom energije, smo naredili velik korak naprej. Zanimalo jo je kakšne so zahteve glede namestitve panel in celic (dobra strešna konstrukcija, naklon, ne sme biti frčad, strešni oken in podobno), ter ali bodo v prihodnosti tudi na Dolu imeli kakšno elektrarno, ki najbrž ne bo sončna ampak ogrevana z lesnimi sekanci ali z drugo obliko pridobivanja električne energije.

Primož Frajle je povedal, da malokdo ve, da bo naslednje leto 100 let, odkar je podobna zadruga v Hrastniku že bila ustanovljena. Tudi takrat so se ukvarjali z distribucijo električne energije, cestno razsvetljavo in podobno. Kar se današnjega projekta tiče, se mu zdi zanimiv, vidi možnost za razvoj in upa, da bo naslednje leto ustanovitveni kongres, ter kar se njega tiče bo dal svoj prispevek v zadrugo in upa da bodo to storili tudi vsi prisotni v tej dvorani.

Vojka Šergan je menila, da je predstavitev Zelenega Hrasta velik korak v trajnostni razvoj naše lokalne skupnosti. Slovenija nima nafte, nima nekih drugih virov, ima pa sonce in na tem Slovenija lahko gradi. Ve, da je veliko skepticizma na tem področju, ter da je težko preiti iz starih na nove vire in, da se vedno ko se uveljavlja neka noviteta pojavljajo zadržki. Meni pa, da je sedaj ravno pravi čas, da stopimo na to pot trajnostnega razvoja, še posebej če dodamo, da je ogrevanje nadgradnja sončnih elektrarn, in je to ogromen korak naprej ne samo v prihranku ampak tudi glede onesnaženosti zraka. Zdi se ji prav ponovno obujanje zadružništva, kajti vedno bolj moramo težiti k temu, da projekte in kar se dogaja v lokalni skupnosti poskušamo graditi od spodaj navzgor in karkoli počnemo mora biti za dobrobit vseh občanov. Predlagala je da, se v čim večji meri seznani vse naše občane o tem preko krajevnih skupnosti, saj je ozaveščanje zelo pomembno. Potrebno je veliko energije vložiti v to, da se bodo ljudje seznanjali s to problematiko in s tem novim virom, s čimer bo tudi zadruga uspešna in s tem tudi sama lokalna skupnost.

Katjušo Laznik je zanimala dinamika projekta (kako hitro se bo začel odvijati projekt, kdaj bo končan), glede finančne konstrukcije pa jo je zanimalo če ni možno prejeti za projekt kakšnih evropskih sredstev. Dalje je povedala, da prihaja iz Dola, kjer imajo tudi osnovno šolo in še kakšen objekt, kamor bi se lahko umestila sončna elektrarna, zato jo je zanimalo ali bi se ta zgodba lahko zgodila tudi na Dolu. Zanimalo jo je tudi koliko bo vključenih ljudi v Hrastniku v ta projekt oz. kako velika populacija se lahko priključi in kaj to pomeni za posameznike več stanovanjskih blokov.

Tomaž Zver je glede konstrukcije za sočne elektrarne pojasnil, da je dejansko to zelo pomemben vidik, in od tega je odvisno koliko sončnih panelov lahko postavimo na neko streho, je pa res, da je pri manjših strehah bistveno bolj pomembno ali so kakšni moteči elementi na sami streh, ko imamo na večjih strehah bistveno več ravnih površin. Drugi moment, ki se spreminja pa je teža panelov, ki se zelo zmanjšuje, in glavno težo predstavlja okvir in teža panelov na KW. Danes imamo obremenitev na m2 cca 15 kg, kar je zelo malo za strehe. Preden se gre na konstrukcijo strehe, pa je potrbno preveriti statične obremenitve na dolgi rok.

Župan je pojasnil, da je osnovna šola bila energetsko sanirana pred kratkim in je bilo ostrešje temu primerno tudi pripravljeno. Glede dinamike projekta je povedal, da je vloga za priključitev oz. za elektro soglasje, že oddana, saj je to podlaga, da smo v distribuciji, druga zelena luč, ki jo potrebujemo je ustanovitev zadruge, ki pa naj bi se ustanovila v naslednjih 60 dneh. Nato sledi prijava na razpis ministrstva - 8. 6. 2022 je skrajni roku, ko so še na voljo sredstva. V gradivu je zapisano da gre za cca 45 000,00 € nepovratnih sredstev, ki jih bomo dobili za izgradnjo elektrarne. Ko prejememo pozitivno odločbo, sledi pridobitev kredita in razpis za izvajalca, ki bo postavil sončno elektrarno na streho. Želja je, da se ta dela vsaj večja zaključijo pred 1. septembrom. Glede postavitve sončne elektrarne na Dolu je povedal, da so preverjali tri lokacije za postavitev le-te in sicer OŠ Hrastnik, ZD Hrastnik in OŠ na Dolu in vsi trije projekti so zanimiv. Na vprašanje kaj bodo imeli stanovalci, ki se bodo priključili na sončno elektrarno od tega je povedal, da gre za povsem enako logiko, kot je na trgu elektro distributerjev, ko ima lahko nekdo enega dobavitelja drug pa drugega. Tisti, ki bo v zadrugi, bo imel električno energijo po ceni, ki jo bo določila zadruga. Razlika med elektro distributerji in zadrugo je ta, da zadruga nima želje u utvarjati dobička, ampak je želja zniževanje stroška članom same zadruge. Prepričan je, da ko se bodo pokazali prvi rezultati, bo to velik pospešek za celotno državo, in da bo praksa pokazala, da je vsaj strehe javnih objektov dobro izkoristiti za tovrstne projekte. Ker bo proizvedena električna energija, večja od energije ki jo potrebujeta šola in občina, se nam je zdelo pomembno, da odpremo ta projekt tudi za občane, kar je lahko tudi dober korak za zmanjševanje energetske revščine.

Tomislav Tkalec je glede komunikacije povedal, da se bo že jutri po celi Sloveniji objavilo sporočilo za javnost. Projekt se že komunicira na raznih, z energetiko s trajnostnimi razvoji povezanimi dogodki in konferencami. Po ustanovitvi zadruge bo postavljena tudi spletna stran zadruge, kjer bodo vse potrebne informacije, in bo v prvi fazi namenjena pridobivanju informacij o projektu in izkazu zainteresiranosti občanov, izvedene pa bodo tudi delavnice in sestanki na lokalnih ravneh. Poskušali bodo organizirati čim več dogodkov v živo, saj šele tam pride do prave dinamike in se da pridobiti informacije na ustrezen način. Glede EU sredstev je še povedal, da je njihovo delo v celoti krito v sklopu evropskega projekta, tako da so evropska sredstva prisotna pri projektu. Ker se gre za ustvarjanje neke nove prakse v Sloveniji je v ozadju potrebnega zelo veliko dela, nešteto zadev je že preverjenih, prišlo pa je tudi do spremembe zakonodaje na tem področju, do spremembe same Uredbe o samooskrbi z električno energijo iz obnovljivih virov energije, kar štejemo kot delo pri tem projektu. V nadaljevanju je povedal, da je bila omenjena energetska revščina in tu se bo njihova organizacija posebej zavzela oz. potrudila, in vso letošnjo članarino, ki jo bodo v društvu letos zbrali, namenili za vključitev energetsko revnih gospodinjstev oz. socialno šibkih gospodinjstev v ta projekt. (nekje od 1-4 gospodinjstva).Gre za tista gospodinjstva, ki ne bodo imele lastnih sredstev za začetni delež (300-450€)
Glede priključenih v projekt je povedal, da še ni čisto definiranega števila, kajti to je odvisno od njihove letne porabe. Nekako se računa, oz. cilj je nekje do 50 gospodinjstev.

Komuniciranje glede projekta se že izvaja, in za vse akterje, ki se ukvarjajo s to tematiko v Sloveniji, od Ministrstva za infrastrukturo, do vseh energetskih agencij v državi, dobaviteljev in distributerjev energetike in vseh ostalih katere zanima kdaj bo projekt končan. Za vse bomo pripravili določene odgovore oz. rešitve tudi za njihove bodoče potencialne projekte, in zelo velik potencial občine Hrastnik pri tem projektu je, da bo to medijsko odmeven projekt.

Boža Majcna je zanimalo ali je objekt, na katerem bo nameščena sončna elektrarna z vidika požarne varnosti ustreza, saj tu govorimo o šoli, in ali s tem ogrožamo požarno varnost tega objekta.

Gregorja Pajića je zanimalo kolikšna bo udeležba na gospodinjstvo oz. na kakšen način se bo to preračunavalo. Dalje je opozoril na dolgo obdobje kredita - 15 let, smo v fazi naraščanja obrestnih mer in opozarja na riziko le -teh. Opravijo naj se izračuni pri bankah, pogleda naj se fiksne obrestne mere, saj bo v roku 15 let to eden večjih problemov za tiste, ki bodo vzeli kredit.
Če bodo tako veliki prihranki pri cenah električne energije, bo prišlo v doglednem času do povečane ponudbe cen in je tu vprašanje padanje cen električne energije.

Tomaž Zver je glede požarne ogroženosti pojasnil, da zaradi same elektrarne ni večje požarne ogroženosti objekta, kar pa je težava, je to, da je na objektu, kjer je elektrarna zelo visoka napetost, in gasilci do pred par let enostavno niso želeli gasiti, ker je dejansko bilo nevarno. Zato so se sprejele nove tehnične smernice, ki so v veljavi nekje zadnjih 6 let, to, je, da mora elektrarna imeti tipko, do katere imajo gasilci dostop in z pritiskom nanjo gre cela elektrarna iz napetosti. To se naredi tako, da se na vsak panel namesti optimizator, ki ima funkcijo optimiziranja delovanje cele elektrarne, njegova glavna funkcionalnost pa je ravno to, da cela elektrarna pade na 1 W, in ni napetosti. Sami paneli pa ne povzročajo dodatne požarne nevarnosti. Glede deleža posameznika je povedal, da so preizkušali razne modele, da bi ugotovili kako to na pameten način ovrednotiti, saj večje gospodinjstvo porabi več elektrike kot manjše gospodinjstvo. Skozi več evalvacij in več projektov, kjer so preigravali te modele, so prišli na model, da gospodinjstvo na osnovi svoje porabe elektrike, dobi določeno število KW elektrarne. Gospodinjstvo, ki porabi 5 MW ur elektrike na leto, dobi 5 KW elektrike elektrarne in za teh 5 KW elektrarne bo plačal 750 € obveznega deleža, ki je lastni delež v to elektrarno, kar pomeni 150 € na KW, ki ga ne bo gospodinjstvo mora prevzeti in tako gospodinjstvo bi po njihovih izračunih prihranilo približno nekje cca 450€ na leto. Glede obresti in obrestnih mer bank je povedal, da bo lastni delež vseh, ki vstopajo v ta projekt veliko doprinesel k temu, da bodo pogovori z banko lažji. Zelo veliko bo pomenila tudi subvencija Ministrstva za infrastrukturo tako, da banka potem kreditira 60 % te elektrarne in to je že za banko precej sprejemljiv delež. Cilj je pogovarjati se o fiksni obrestni meri, je pa tudi to stvar kalkulacij kaj bo to pomenilo pri njih in kakšna bo ponudba na koncu.

Tomislav Tkalec je povedal, da smo v fazah energetskega prehoda, in gremo stran od fosilnih virov, kar pomeni, da je potrebno graditi nove kapacitete in posledično se v tej naslednji fazi električna energija ne bo cenila. Trenutno so cene višje zaradi krize, in vsega kar se dogaja v zadnjih mesecih, za to za pričakovati, da se bodo te cene precej znižale. Povedal je še, da v zadrugi s cenami električne energije ne bodo šli pod raven, ki je bila lani do začetka krize. Investicije v obnovljive vire, pa bodo pomenile ravno to, da bodo po 15 letih cene energije padale, in bo po 15 letih električna energija iz te elektrarne za vključene prebivalce skoraj zastonj in primerjalno gledano ne bo možno dobiti cenejše energije na trgu s strani dobaviteljev.

Katjuša Laznik je povedala, da se pogovarjamo o ceni električne energije in o porabljenih kilovatnih ur, če pa gledamo naše račune, vidimo da največji delež naših položnic pade na omrežnino in tudi če bo več sončnih elektrarn ali drugih virov električne energije, lahko da se bo cena KW električne energije znižala, ampak je vprašanje koliko bo cena oz. procent omrežnine, ki jo bomo mi morali plačevati in se nam bo račun električne energije povečeval tako kot sedaj.

Tomislav Zver je pojasnil, da za gospodinjstvo oz. odjemalce, ki se bodo vključili v ta projekt velja Uredba o samooskrbi, ki je v veljavi do konca leta 2023. Odjemalci, ki bodo vključeni v ta projekt, bodo zadrugi plačevali to ceno za porabljeno električno energijo, medtem ko omrežnine ne bodo plačevali če bodo porabi toliko elektrike kot je njihov delež v elektrarni. Če pa bo porabe malo več kot je njen delež, se plača omrežnino za tisti ekstra delež. Prišlo bo do spremembe (trenutno velja stara shema), saj je v prejšnjem tednu bila sprejeta nova uredba, ki določa nova pravila in bo v sklopu teh projektov skupnostne samooskrbe potrebno plačevati tudi omrežnino, kar pa bo pričelo veljati od začetka leta 2024 naprej. Takrat bo finančno manj ugodno iti v takšno skupnostno samooskrbo kot je trenutno in zato si želimo da se projekt čim prej izpeljal v okviru te sheme.

Tomaž Zver je še dodal, da je eno omrežnina, eno je pa priključna moč. Priključna moč dejansko ostane in nek strošek na položnici bo, je pa res da je to manjši strošek, in po sedaj veljavni uredbi omrežnina odpade, bo pa še vedno prihajal račun na katerem bo priključna moč, ki je v prikazanih kalkulacijah tudi upoštevana. Kar pomeni, da bodo odjemalci prejemali dva računa in sicer račun elektro distributerja za priključno moč in račun s strani zadruge, kjer se bo plačal najem elektrarne, ki bo postavljena na OŠ.

Franci Bokal je predlagal, da se ta projekt poskuša izvesti tudi čimprej na Dolu, kjer je kar nekaj objektov - telovadnica, pokopališka vežica, primernih za te stvari.

Župan je pojasnil, da sta za naprej pripravljena še dva objekta (OŠ Dol in ZD Hrastnik). Želja je bila najprej izvesti enega, ker gre za pilotni projekt v Sloveniji, da se vidijo odzivi in stori vse tisto, kar je bilo potrebno. Je pa tudi res, da je potrebno ta dva projekta narediti še do konca leta 2023, zaradi uredbe, in ko zaključimo s prvim projektom bomo takoj nadaljevali z načrtovanjem in postavitvijo naslednjih dveh.

Občinski svet je soglasno sprejel naslednji SKLEP: Občinski svet Občine Hrastnik se je seznanil z informacijo o Trajnostnem konceptu Občine Hrastnik, Zeleni hrast.

Občinski svet je soglasno sprejel naslednji SKLEP: Občinski svet Občine Hrastnik daje soglasje k ustanovitvi Energetske zadruge Zeleni hrast z.o.o.